Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 8. januarja 2026, izrazil veliko olajšanje ob vrnitvi francoskega državljana Laurenta Vinatierja v domovino. Vinatier, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih in zbiranja vojaških podatkov, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov med Parizom in Moskvo. Macron se je ob tem javno zahvalil francoskim diplomatom za njihova prizadevanja pri pogajanjih. Rusija je v zameno za Vinatierja prejela 26-letnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga poleti 2023 na podlagi zahteve Združenih držav Amerike pridržale francoske oblasti. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je ob potrditvi izmenjave objavila tudi videoposnetek postopka, ki je potekal po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih. Primer je v obeh državah sprožil močan odziv javnosti, saj je vključeval kompleksna vprašanja mednarodnega prava in obveščevalnih dejavnosti. Vrnitev obeh državljanov v njuni domovini pomeni zaključek diplomatske krize, ki je dodatno obremenila že tako napete odnose med Rusijo in Francijo. Medtem ko je Macron izrazil solidarnost z Vinatierjevo družino, je Kremelj izpostavil vrnitev Kasatkina kot uspeh ruske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini. Izmenjava se je zgodila le nekaj mesecev po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin obljubil, da bo preučil Vinatierjev primer.

Venezuelske oblasti so po poročanju tamkajšnjega nacionalnega sindikata novinarskih delavcev (SNTP) iz države izgnale kolumbijskega novinarja Jeffa Martíneza in mehiškega novinarja Juliána Mazoya. Medijska delavca sta bila pred deportacijo pridržana deset ur, potem ko sta poskušala prečkati mejo med Kolumbijo in Venezuelo. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora nad tujimi poročevalci v tej južnoameriški državi. Novinarja sta bila po navedbah sindikata pridržana brez jasne pravne podlage takoj po vstopu v državo, kjer sta nameravala opravljati svoje poklicno delo. SNTP je prek družbenega omrežja X sporočil, da so jima oblasti preprečile nadaljnje gibanje in ju po dolgotrajnem zaslišanju vrnile na kolumbijsko stran meje. Podrobnosti o uradnih razlogih za njuno pridržanje venezuelske oblasti javnosti niso posredovale. Dogodek odraža nadaljevanje pritiska na svobodo tiska v Venezueli, kjer se tuji dopisniki pogosto srečujejo z administrativnimi ovirami in samovoljnimi odločitvami varnostnih organov. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšni izgoni služijo predvsem omejevanju neodvisnega poročanja o političnih in socialnih razmerah v državi, ki jo že več let pretresa globoka kriza.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je podpisal ukaz o umiku Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, saj naj ne bi služile ameriškim interesom. Med njimi so tudi organizacije, kot sta GIEC in Unesco, ter ključne institucije, povezane z Združenimi narodi, vključno s strukturami za krepitev miru.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Renee Nicole Macklin Good, 37-letna mati treh otrok, ki jo je v sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), je bila ameriška državljanka in pesnica, ki se je pred kratkim preselila v mesto.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Indijske oblasti so po odločitvi vrhovnega sodišča iz zapora Tihar v New Delhiju izpustile aktivistko Gulfisho Fatimo in štiri druge obtožence, ki so bili zaprti zaradi domnevne zarote v povezavi z nemiri v severovzhodnem delu prestolnice leta 2020. Izpustitev je sledila po tem, ko je sodišče potrdilo, da so vsi obtoženci izpolnili pogoje za varščino v višini 200.000 rupij in predložili potrebna jamstva. Policija je pred izpustitvijo opravila temeljit pregled dokumentacije in poroštev. Med izpuščenimi je tudi Shahdab Ahmed, medtem ko peta oseba, ki ji je bila prav tako odobrena varščina, še ni opravila vseh formalnosti pred sodiščem. Postopki so se zavlekli zaradi strogih preverjanj, ki jih je izvajala lokalna policija, vendar je sodišče ugotovilo, da so bili vsi zakonski pogoji za prostost izpolnjeni. Kljub izpustitvi te skupine vrhovno sodišče v ponedeljek ni ugodilo prošnjam za izpustitev vidnejših aktivistov Umara Khalida in Sharjeela Imama. Primer temelji na obtožbah o širši zaroti, ki naj bi sprožila nasilne proteste pred štirimi leti. Odločitev vrhovnega sodišča o podelitvi varščine po dolgotrajnem priporu brez sojenja predstavlja pomemben pravni preobrat v obravnavi obtožencev po strogem protiterorističnem zakonu. Aktivisti so v priporu preživeli več let, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o človekovih pravicah v Indiji.

Nekdanji uslužbenec avstralskega parlamenta Bruce Lehrmann je na najvišje sodišče v državi vložil zadnjo pritožbo, s katero želi razveljaviti ugotovitev civilnega sodišča, da je posilil Brittany Higgins. Njegova pravna ekipa trdi, da je bila sodba okužena s procesno nepravilnostjo, saj naj bi sodnik prve stopnje izvajal lastne raziskave zunaj predloženih dokazov. Lehrmann v pritožbi izpostavlja, da je bila ugotovitev o spolnem napadu na močno vinjeno sodelavko v prostorih parlamenta leta 2019 pravno sporna in nepravična. Primer, ki je sprožil obsežne razprave o varnosti žensk v avstralski politiki, se tako nadaljuje na najvišji sodni ravni. Lehrmann vztrajno zanika vse obtožbe o spolnem odnosu, medtem ko njegovi zagovorniki poskušajo izpodbiti verodostojnost prejšnjih ugotovitev na podlagi procesnih napak. Odločitev vrhovnega sodišča bo ključna za končni razplet dolgoletne pravne bitke, ki je močno zaznamovala avstralsko javno življenje in politično krajino.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta trenutno zaprta v zveznem priporu Metropolitan Detention Center v New Yorku, kjer po poročilih vladata huda umazanija in neprimerni bivalni pogoji. Po navedbah tujih medijev so razmere v ustanovi tako slabe, da jo nekateri opisujejo kot »pekel na zemlji«, nekateri newyorški sodniki pa tja celo zavračajo pošiljanje obtožencev. Zakonca sta nastanjena v celici velikosti dva krat tri metre, kjer spita na zgolj tri centimetre debelih vzmetnicah, higienske razmere pa jima omogočajo prhanje le vsak drugi dan. Strogi zaporski režim predstavlja močan kontrast prejšnjemu luksuznemu življenju, ki sta ga uživala v Venezueli. Maduro ima omejen dostop do osnovnih dobrin, pri čemer morajo zaporniki za dodatne artikle, kot so prigrizki, doplačevati. To obdobje negotovosti za nekdanjega voditelja se bo nadaljevalo vsaj do sredine marca, ko bosta z ženo ponovno stopila pred sodnika. Naslednje zaslišanje pred sodiščem v New Yorku je napovedano za 17. marec. Maduro, ki je obtožen narkoterorizma in trgovine z mamili, bo v tem času ostal v priporu, kjer so pogoji bivanja postali predmet širše javne in pravne razprave v Združenih državah Amerike zaradi domnevnih kršitev osnovnih človekovih pravic zapornikov.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Finančni senat pravosodnega bazena (PJF) v Senegalu je v ponedeljek odobril pogojno izpustitev za Mabintou Diaby in njenega sina Mouhameda Diagneja, ki bosta do nadaljnjega pod nadzorom z elektronsko zapestnico. Odločitev sodišča je razveljavila prejšnji sklep preiskovalnega sodnika z začetka decembra, ki je njuno prošnjo za izpustitev zavrnil. Izpustitev sledi pritožbi njunih pravnih zastopnikov na višjo stopnjo. Mabintou Diaby, soproga znanega senegalskega novinarja Madiambala Diagneja, in njun sin sta bila pridržana v okviru preiskave, ki je pritegnila veliko pozornost lokalne javnosti. Čeprav so podrobnosti obtožb v tem poročilu omejene, postopek vodi specializirani finančni oddelek, kar nakazuje na sume finančnih nepravilnosti ali gospodarskega kriminala. Novica o njuni izpustitvi predstavlja pomemben preobrat v sodnem procesu, ki se nadaljuje, medtem ko obtoženca ostajata pod strogim nadzorom sodnih organov.

Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni. Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

Avstrijsko ministrstvo za socialne zadeve je s finančno injekcijo v višini 490.000 evrov zagotovilo delovanje Antidiskriminacijskega urada Štajerske (Antidiskriminierungsstelle Steiermark) do konca oktobra 2027. Sredstva so namenjena projektu »Fight Hate«, ki se osredotoča na preventivno delo proti ekstremizmu, diskriminaciji in sovražnemu govoru, s posebnim poudarkom na zaščiti skupnosti LGBTIQ. Odločitev zvezne oblasti je sledila obdobju negotovosti, potem ko je deželna vlada Štajerske predhodno ukinila deželna sredstva za delovanje urada. Vodja urada Daniela Grabovac je zagotovitev sredstev označila za »božični čudež«, ki bo prinesel dolgoročno razbremenitev tako za zaposlene kot za ranljive skupine, ki se na urad obračajo po pomoč. Kljub trenutni rešitvi, ki jo je ponudil Dunaj, zvezno ministrstvo poudarja, da dolgoročna odgovornost za trajnostno financiranje ustanove ostaja na plečih štajerske deželne vlade v Gradcu. S tem korakom je zvezna država neposredno posegla v lokalno problematiko, da bi preprečila zaprtje ključne ustanove za varstvo človekovih pravic v regiji.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Nizozemski mediji poročajo, da je nekdanji glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča izjavil, da ameriški vdor v Venezuelo in aretacija predsednika Nicolása Madura ter njegove žene predstavljata agresijo in nista zakonita.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

V mestu Kaohsiung na Tajvanu je izbruhnil politični škandal, potem ko je poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Ke Zhien razkrila, da je bil nekdanji visoki uradnik Centra za duševno zdravje, ki je bil v preteklosti vpleten v ustrahovanje podrejenih, uvrščen v nacionalno bazo strokovnjakov za preprečevanje nasilja. Po navedbah poslanke je omenjeni uradnik svoje podrejene prisilil v javno klečanje in opravičevanje, kar je povzročilo ogorčenje javnosti. Ministrstvo za izobraževanje se je na razkritje odzvalo nemudoma in potrdilo, da so upokojenega uradnika že odstranili s seznama strokovnjakov. Incident je sprožil širšo razpravo o odgovornosti javnih uslužbencev in integriteti vladnih baz podatkov. Opozicija trdi, da je mestna uprava Kaohsiunga pod vodstvom Demokratične progresivne stranke (DPP) ščitila svoje člane, saj je javnost za nekatere sporne primere, vključno s primerom spolnega nasilja na zdravstvenem oddelku, izvedela šele po vložitvi uradnih obtožnic. Kritike so usmerjene predvsem v pomanjkljiv nadzor nad kadrovanjem v izobraževalne in svetovalne registre, kjer naj bi delovali posamezniki z neprimerno preteklostjo.

Češki predsednik vlade Andrej Babiš je v javnem odzivu izrazil upanje, da bo posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli vodilo do vzpostavitve svobode in demokracije v tej južnoameriški državi. Babiš je poudaril, da je bil umik predsednika Nicolása Madura pričakovan, ter izrazil pričakovanje, da si bodo državljani Venezuele na podlagi ameriškega posega lahko sami izbrali demokratični režim. Njegove izjave prihajajo v času, ko Češka republika obravnava primer svojega državljana Jana Darmovzala, ki je v venezuelskem zaporu pridržan od septembra 2024. Kritiki medtem opozarjajo na morebitne kršitve Ustanovne listine Združenih narodov, vendar je češki premier intervencijo pozdravil kot nujno sredstvo za zagotavljanje državljanskih svoboščin. Babiš se je ob tem odzval tudi na novoletni nagovor Tomia Okamure, predsednika stranke SPD, in ocenil, da je bil njegov nastop namenjen predvsem nagovarjanju lastnega volilnega telesa. Vlada pod vodstvom Babiša tako ostaja trdno na strani demokratičnih procesov v Južni Ameriki, kljub mednarodnim pomislekom glede legitimnosti zunanjega vmešavanja.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

Grški premier Micotakis je Madurovo vladavino označil za brutalno diktaturo in poudaril, da je prednostna naloga zaščita grških državljanov v Venezueli ter prehod v vključujočo vlado. Avstrijski kancler Mertz meni, da je pravna ocena ameriške intervencije v Venezueli zapletena. Opozicijska stranka SIRIZA je kritizirala Micotakisovo izjavo, ker se ni opredelil o zakonitosti dogodkov in ga obtožila selektivnega spoštovanja mednarodnega prava.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Avstralska policija je v zvezni državi Queensland vložila obtožnico proti 50-letnemu uslužbencu skupine za varovanje (Protective Services Group). Po obsežni preiskavi so moškega obtožili več deset kaznivih dejanj, povezanih s sovražnim govorom in dejanji iz sovraštva. Preiskava se je osredotočila na dejavnosti uslužbenca, ki naj bi sistematično kršil zakonodajo na področju varovanja človekovih pravic in preprečevanja diskriminacije. Uradni viri so potrdili, da so obtožbe rezultat dolgotrajnega zbiranja dokazov znotraj policijskih vrst. Identitete osumljenca zaradi varstva postopka še niso razkrili, vendar so poudarili, da gre za resne kršitve dolžnosti javnega uslužbenca. Primer je sprožil burne odzive v avstralski javnosti, saj gre za enega največjih primerov domnevnih kaznivih dejanj iz sovraštva znotraj varnostnih organov v zadnjem obdobju. Institucije poudarjajo ničelno toleranco do kakršne koli oblike nestrpnosti v svojih vrstah.

Države Bližnjega vzhoda in Azije so pozvale Izrael, naj dovoli takojšnjo, popolno in neovirano humanitarno pomoč v Gazi. Vodja Hamasa, Mohammed Nazzal, je dejal, da se Palestinci še naprej soočajo z genocidom zaradi zaostrene blokade in preprečevanja vstopa humanitarne pomoči.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

Iranska atletska zveza se je zavila v molk glede usode dveh reprezentantov, ki sta bila pridržana v Južni Koreji. Po navedbah dostopnih poročil sta bila športnika po dolgotrajnem in enem najbolj kontroverznih pravnih postopkov v zgodovini iranskega športa oproščena vseh obtožb. Kljub oprostilni sodbi se reprezentanta nista vrnila v Iran, o njunem trenutnem bivališču ali načrtih za vrnitev pa ni uradnih informacij. Fizična odsotnost športnikov in odsotnost pojasnil s strani nacionalne zveze sta v iranski javnosti sprožili val ugibanj in kritik. Zveza, ki je bila že v preteklosti deležna očitkov zaradi vloge pri nastanku tega primera, zdaj zavrača odgovore na vprašanja o tem, kdaj in če sploh se bosta atleti vrnila v domovino. Primer velja za enega najtemnejših v iranskem športu, saj vključuje zapletena diplomatska in pravna vprašanja med Teheranom in Seulom.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump izjavil, da ZDA 'gospodarijo' v Venezueli, in omenil možnost vojaške akcije proti Kolumbiji. Delcy Rodriguez, začasna predsednica Venezuele, je spremenila svoje stališče in izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Kolumbija je zaradi strahu pred nemiri okrepila vojaško prisotnost na meji z Venezuelo. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti ameriške aretacije Madura. Lin Jianfeng, član izvršnega sveta Hongkonga, je izrazil zaskrbljenost, da bi aretacija Madura in napadi v Venezueli lahko povzročili rast cen nafte in vplivali na uvoz in izvoz Hongkonga.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države "pripravljene in naložene" za odgovor, če bo Iran ubil več protestnikov, kar je sprožilo opozorilo Teherana, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Iranski uradniki so v odgovor na Trumpove grožnje napovedali povračilne ukrepe. Protesti v Iranu se širijo zaradi gospodarskih razmer.

Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški napad na venezuelsko prestolnico Caracas in ujele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je operacijo označilo za kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki ogroža mir v Latinski Ameriki in na Karibih. Peking je ob tem pozval Washington, naj preneha s kršenjem suverenosti drugih držav. V Italiji je vojaško posredovanje povzročilo oster odziv opozicijske Demokratske stranke (PD). Nekdanji pravosodni minister Andrea Orlando je poudaril, da gre za dejanje brez mandata mednarodne skupnosti ali odobritve ameriškega kongresa, kar uničuje temelje mednarodne legitimnosti. Voditeljica stranke Elly Schlein je izrazila globoko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, zlasti v povezavi z varnostjo številčne italijanske skupnosti v Venezueli, medtem ko je Giuseppe Provenzano izpostavil nujnost diplomatskih rešitev namesto vojaškega izvoza demokracije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s silo v regiji.

Združene države Amerike so ponoči izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa pridržale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Napad, ki je vključeval helikopterske in raketne udare, je med drugim zadel mavzolej nekdanjega voditelja Huga Chaveza. Lokalni prebivalci poročajo, da sistemi za civilno zaščito in sirene pred napadom niso delovali, kar je povzročilo dodatno zmedo in preplah med civilnim prebivalstvom. Po poročanju očividcev se v mestu pojavljajo dolge vrste pred redkimi odprtimi trgovinami, saj se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane in goriva, večina bencinskih servisov pa ostaja zaprtih. Ameriška administracija je operacijo utemeljila z obtožbami o sodelovanju venezuelskega vrha s trgovci z drogami. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je napovedala, da bosta Maduro in njegova soproga v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku, kjer jemu grozi do štiri dosmrtne zaporne kazni. Medtem so se v središču Caracasa zbrali privrženci Nicolasa Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da je njun voditelj še živ. Ruska federacija je dejanje že obsodila kot oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale, potem ko je Maduro neuspešno ponujal ZDA delež v naravnih virih v zameno za stabilnost svojega režima.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v New York, kjer so ga ameriške oblasti pridržale zaradi obtožb o narkoterorizmu. Letalo z Madurom je pristalo na enem izmed newyorških letališč, od koder so ga pod močnim varovanjem prepeljali pred pristojno sodišče. Maduro, ki je ob izstopu iz letala kazal znake fizičnih težav, se bo moral soočiti z dolgoletnimi obtožbami ameriškega pravosodja, ki ga bremenijo vodenja mednarodne mreže za trgovino z drogami. Novica o njegovem prijetju je sprožila val navdušenja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Na tisoče ljudi se je zbralo na osrednjem trgu Puerta del Sol v Madridu, kjer so proslavljali konec njegove dolgoletne vladavine. Podobno vzdušje je vladalo v sami Venezueli, kjer so očividci poročali o ljudeh, ki so od olajšanja jokali in molili na ulicah. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v latinskoameriški politiki, saj so Združene države Amerike s tem dejanjem uresničile dolgoletne grožnje in sankcije proti Madurovemu režimu.

Združene države Amerike so v soboto izvedle oboroženo operacijo v Venezueli, v kateri so po potrditvi predsednika Donalda Trumpa prijele in iz države odstranile dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Operacijo, ki so jo spremljale eksplozije v prestolnici Caracas, so venezuelski uradniki označili za neposreden napad in poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri države. Podpredsednica Delcy Rodríguez je poudarila, da je vlada pripravljena braniti državo, in zavrnila možnost, da bi Venezuela postala kolonija. Mednarodna javnost se je na dogajanje odzvala deljeno. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da se je venezuelsko ljudstvo končno znebiilo Madurove diktature, ter pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie, ki naj bi bil izvoljen leta 2024. Podobno je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola izrazila solidarnost z ljudstvom in dejala, da si Venezuela zasluži svobodo po letih zatiranja. Na drugi strani je Rusija ostro obsodila ameriško »oboroženo agresijo« in pozvala k nujni seji Varnostnega sveta ZN, pri čemer je poudarila pomen suverenosti latinskoameriških držav brez tujega vmešavanja.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila pripeljana na sodišče v New Yorku, kjer sta zanikala obtožbe o narkoterorizmu. Madura zastopa odvetnik Juliana Assangea. Sojenje vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton. Po aretaciji Madura, ZDA grozijo z vojaško akcijo proti drugi državi. V Caracasu so ameriške sile poleg Madura zajele tudi njegovo ženo Cilio Flores.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v začetku leta 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, med katero so izvedle zračne napade in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo. Predsednik ZDA Donald Trump je dejanje utemeljil s povračilnimi ukrepi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja in naftnih podjetij, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da so njegove trditve o kraji ameriške nafte neutemeljene, saj so bila podjetja pod državni nadzor vključena skozi desetletja dolge procese. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko nekateri kritiki operacijo označujejo za rušenje mednarodnega prava in globalnih norm, so iz Ukrajine prišli odzivi podpore venezuelskemu ljudstvu. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril pravico do življenja brez diktature in zatiranja, ki ga je po njegovih besedah izvajal Madurov režim. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so vključevale pomorsko blokado, sankcije in predhodne omejene zračne napade na cilje v tej južnoameriški državi.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v zaporsko ustanovo v New Yorku, potem ko so ga ameriške sile pridržale med nedavno vojaško operacijo v Venezueli. Ameriška administracija je uradno potrdila njegov prihod, kar je sprožilo takojšen in oster diplomatski odziv Pekinga. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo njegovo takojšnjo izpustitev ter poudarilo, da ameriška dejanja spodkopavajo mednarodni pravni red. Kitajska stran vztraja, da mora Washington nemudoma prekiniti postopke proti Maduru, saj njegovo pridržanje ocenjujejo kot nezakonito. Dogodek sledi obsežnim zračnim napadom in kopenskemu posredovanju ameriške vojske na venezuelskem ozemlju, katerih cilj je bil strmoglavljenje tamkajšnjega režima. Medtem ko Washington upravičuje svoje dejanje kot nujno za vzpostavitev demokracije, venezuelski zavezniki v Pekingu opozarjajo na grobo kršitev suverenosti države.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Novico o uspešni akciji je prvi potrdil Trump, kar je sprožilo takojšnje odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Latinski Ameriki. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Argentinski predsednik Javier Milei je zajetje Madura označil za zgodovinsko zmago za svobodo. Na družbenem omrežju X je objavil več sporočil podpore ameriški operaciji, vključno s svojim prepoznavnim sloganom "Viva la libertad carajo". Argentinska politika ostaja glede dogodka razdeljena, saj del opozicije opozarja na vprašljivost neposrednega vojaškega posredovanja v suvereni državi, medtem ko vlada vztraja, da je bil ta korak nujen za ponovno vzpostavitev demokracije v regiji. Operacija sledi dolgemu obdobju zaostrovanja sankcij in prikritih operacij, ki jih je odobril Trump. Čeprav so ZDA pred tem zanikale načrte za neposredno kopensko invazijo, so nedavni zasegi naftnih tankerjev in povečanje denarne nagrade za Madurovo aretacijo nakazovali na skorajšnjo akcijo. Trenutno še ni znano, kje točno so Madura pridržali in kakšna bo njegova nadaljnja pravna usoda, vendar gre za enega najpomembnejših geopolitičnih premikov na zahodni polobli v zadnjih desetletjih.

Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države. Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.

Število smrtnih žrtev zaradi nasilja med protesti v Iranu je naraslo na najmanj deset. Medtem nekdanji analitik CIA svari pred prehitrim slavjem neokonservativcev glede protestov v Iranu. Razlog za nemire pa je vse slabše gospodarsko stanje v Islamski republiki.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

V ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, katerega primarni cilj je bilo zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so med žrtvami tako vojaki kot civilisti. Venezuelska stran je Združene države Amerike obtožila izvedbe agresivnih napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Operacija, ki se je odvila v noči na soboto, je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekala brez žrtev na ameriški strani, vendar so poročila s terena razkrila visoko število smrtnih žrtev med lokalnim prebivalstvom. Trump je v izjavah potrdil, da sta bila Maduro in Floresova ujeta in odpeljana v New York, medtem ko mednarodna skupnost ostro kritizira uporabo sile in vdor na ozemlje suverene države. Humanitarno stanje v Caracasu in okolici ostaja kritično, saj so eksplozije močno poškodovale ključno infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je po tednu protestov, ki pretresajo Islamsko republiko, izjavil, da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto", kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za ostrejše ukrepanje. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril po smrtonosnih protestih, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so posvarili pred ameriškim posredovanjem.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v italijanskem političnem vrhu. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je usmerjena v strmoglavljenje dolgoletnega socialističnega režima, ki ga Zahod obtožuje diktature, korupcije in kratenja človekovih pravic. Medtem ko nekatere politične stranke v Italiji poudarjajo brutalnost Madurovega režima, hkrati opozarjajo, da takšna enostranska vojaška akcija ZDA pomeni grobo kršitev mednarodnega prava in ogroža že tako krhka svetovna ravnovesja. Italijanski politiki, predvsem iz vrst levice, so izrazili skrb za varnost tamkajšnje italijanske skupnosti in zahtevajo nujno izpustitev italijanskih državljanov, kot je Alberto Trentini. Kritiki operacije, med njimi Stefano Bonaccini in Riccardo Magi, poudarjajo, da bi morala Evropska unija odigrati močnejšo vlogo pri iskanju diplomatske rešitve, namesto da se dopušča vojaško posredovanje. Po drugi strani predstavniki stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia) opozarjajo na dvoličnost levice, ki po njihovem mnenju v preteklosti ni zadostno obsodila Madurovih zločinov in zatiranja opozicije. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa se sprašuje o prihodnosti latinoameriške regije po padcu režima, ki je državo obvladoval več kot desetletje. Napetosti med zagovorniki diplomatske poti in tistimi, ki podpirajo odstranitev diktatorja z uporabo sile, se stopnjujejo tudi v Evropi.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Ameriške sile so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Aretacija se je odvila v vojaškem kompleksu Fuerte Tiuna v Caracasu, nakar so nekdanjega predsednika nemudoma prepeljali v New York. Ob prihodu na ameriška tla so Madura, ki je Venezuelo vodil več kot dvanajst let, iz letala izkrcali z vrečo na glavi in v uklenjenega v verige, kar simbolizira konec njegove dolgotrajne vladavine, zaznamovane s hudo gospodarsko krizo in obtožbami o represiji nad lastnim prebivalstvom. Operacijo je vodila administracija predsednika Donalda Trumpa, ki Madura bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in orožjem. Prijetje je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive. Medtem ko je brazilska vlada pod vodstvom predsednika Lule operacijo ostro obsodila kot kršitev suverenosti, je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado dogodek pozdravila kot ključen korak k osvoboditvi države. V Venezueli so se po aretaciji stopnjevale napetosti, podpredsednica države pa je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores.

Po ameriški vojaški operaciji odstavitve Madura je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela oblast, pojavljajo pa se vprašanja o morebitnem dogovoru z Washingtonom. Trumpova poteza je v ZDA naletela na pohvale republikanskih voditeljev, a tudi na odpor izvoljenih uradnikov. Razkriti so bili ključni igralci v Trumpovem notranjem krogu med to operacijo. Mednarodna skupnost je obsodila nezakonito ugrabitev venezuelskega predsednika.

Venezuelska vlada je v soboto uradno zaprosila za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na prestolnico Caracas in po lastnih navedbah zajele predsednika Nicolása Madura. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je preko platforme Telegram sporočil, da gre za kriminalno agresijo ameriške vlade, ki krši mednarodno pravo. Zahtevo za srečanje so naslovili na somalijskega veleposlanika Abukarja Dahirja Osmana, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že konec leta 2025. Medtem ko Caracas poziva k mednarodni zaščiti suverenosti, je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas pozvala k previdnosti in zmernosti pri odzivanju na nastale razmere, dokler se ne oblikuje skupno stališče mednarodne skupnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj usoda zajetega predsednika in nadaljnji vojaški koraki ZDA niso v celoti pojasnjeni.

Ameriške specialne sile so v soboto, 3. januarja, v okviru obsežne operacije v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah ameriških virov so Madura po zajetju nemudoma začeli pripravljati na prevoz v New York, kjer mu bodo predvidoma sodili zaradi večkratnih obtožb, povezanih z narkoterorizmom, korupcijo in kršitvami človekovih pravic. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je sprožila mešane mednarodne odzive. Medtem ko so argentinske oblasti in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado potezo pozdravili kot začetek svobode za državo, je brazilski predsednik Lula da Silva napad ostro obsodil. Brazilski voditelj je dejanje označil za nesprejemljivo prekoračitev meja suverenosti in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. ZDA so Madura že dlje časa obtoževale vodenja kriminalnega kartela 'Soles', ki naj bi se ukvarjal s tihotapljenjem mamil in sistemskim uničevanjem venezuelske naftne industrije. Zaradi teh obtožb je bila za njegovo zajetje že pred časom razpisana visoka denarna nagrada. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju ostaja negotovo, saj dogodek predstavlja enega največjih neposrednih vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado se je odzvala na novico o pridržanju Nicolása Madura z obsežnim sporočilom javnosti, v katerem je dogodek označila za prelomni trenutek za državo. V svojem pismu državljanom je poudarila, da je končno napočil čas za svobodo Venezuele, s čimer je nagovorila narod po dolgotrajni politični krizi in avtoritarni vladavini Madurovega režima. Machado, ki velja za osrednji obraz demokratičnih prizadevanj v državi, je aretacijo označila za nujen korak k obnovi ustavnega reda. Njen odziv odraža optimizem opozicijskih sil, ki v tem dejanju vidijo konec represivnega obdobja. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj aretacija nekdanjega predsednika odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti države in prehodu k polni demokraciji pod vodstvom opozicijskih struktur, ki so že dlje časa opozarjale na nelegitimnost prejšnje oblasti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v soboto prispela v letalsko bazo Stewart v New Yorku, potem ko so ju ameriške posebne enote zajele v obsežni vojaški operaciji v Caracasu. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja enega najradikalnejših posegov ameriške zunanje politike v zadnjih desetletjih, saj je bila usmerjena v odstranitev voditelja tuje države brez predhodne neposredne vojaške grožnje Združenim državam Amerike. Maduro je trenutno v ameriškem priporu, kjer se bo spopadal z obtožbami o trgovini z mamilom in narkoterorizmu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in podjetniki, vključno z Elonom Muskom, operacijo pozdravili kot pot do blaginje Venezuele, so demokratski predstavniki v ameriškem kongresu izrazili ostro nasprotovanje. Administraciji očitajo zavajanje zakonodajnega telesa glede dejanskih ciljev operacije in opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodnih odnosih.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Po Macronovih izjavah o potrebi po mirnem in demokratičnem prehodu oblasti v Venezueli po odstavitvi Nicolása Madura, je Venezuela napovedala diplomatske korake za preučitev odnosov s Francijo. Macron je izjavil, da bi lahko venezuelski predsednik postal Edmundo González, ki naj bi po mnenju opozicije zmagal na predsedniških volitvah leta 2024.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene države Amerike k izpustitvi pridržanega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto ostro obsodilo ameriško ravnanje, medtem ko se mednarodna skupnost glede legitimnosti vojaške akcije močno razhajata. Ukrajina je skupaj z Ekvadorjem izrazila polno podporo ameriškemu napadu na Venezuelo, kar kaže na globoko politično polarizacijo med zavezniki Washingtona in Moskve. Kljub podpori nekaterih držav pa so številni evropski politiki izrazili resne pomisleke glede morebitnih kršitev mednarodnega prava. Dogajanje v Venezueli se tesno prepleta z geopolitičnimi napetostmi v Evropi, saj Rusija in Ukrajina zavzemata nasprotna pola v skoraj vseh večjih mednarodnih sporih. Moskva ameriško posredovanje interpretira kot nezakonit poseg v suverenost države, medtem ko Kijev v ameriških akcijah vidi upravičen boj proti avtoritarnim režimom.

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. januarja 2026 izdal ostro opozorilo iranskim oblastem, da bodo Združene države Amerike posredovale in nudile pomoč, če bo Teheran uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, ki sodelujejo v množičnih protivladnih protestih. Po navedbah ameriških uradnikov za medij CNN so Trumpove objave na družbenih omrežjih namenjene predvsem kot resno opozorilo iranskemu režimu, da Washington situacijo pozorno spremlja in je pripravljen na morebitno ukrepanje. Iran je na grožnje odgovoril z napovedjo protitukrepov v primeru ameriškega vmešavanja. Protesti v Iranu so izbruhnili zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti nacionalne valute. Razmere v državi se hitro zaostrujejo, saj se po neuradnih podatkih iranska centralna banka in finančne institucije že pripravljajo na izredno stanje. Iranske oblasti so se spopadale z vse večjim nezadovoljstvom prebivalstva, ki so ga sprožile visoke cene osnovnih dobrin, medtem ko so Združene države Amerike svojo pripravljenost na intervencijo utemeljile z zaščito človekovih pravic in mirnih demonstrantov.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize sta bila ubita še dva človeka, s čimer je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je obljubil, da ne bo popustil, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', medtem ko se protesti nadaljujejo že teden dni.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura in jo označil za vojno dejanje ter kršitev mednarodnega prava. Mamdani je v svoji izjavi poudaril, da takšne poteze destabilizirajo mednarodno skupnost in neposredno spodkopavajo diplomatska prizadevanja. Venezuelski voditelj naj bi bil po navedbah ameriških uradnikov na poti v zaporniško ustanovo v New Yorku. Odziv newyorškega župana odraža notranjepolitične napetosti v Združenih državah Amerike glede zunanje politike do Latinske Amerike. Medtem ko ameriška zvezna administracija Madurovo aretacijo utemeljuje s pravosodnimi postopki, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšni ukrepi postavljajo v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil val razprav o suverenosti držav in mejah mednarodnega pregona.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v petek odločil, da Brian Jerome Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v začetku leta 2021, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodnik Matthew Sharbaugh je v obrazložitvi navedel, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti popolne varnosti javnosti. Tožilstvo je namreč predložilo dokaze o obtoženčevem vztrajnem pridobivanju materialov za izdelavo eksplozivnih teles. Obramba obtoženega medtem izpostavlja nove okoliščine primera, saj so pri 30-letnem Colu diagnosticirali avtizem in obsesivno-kompulzivno motnjo. Po navedbah odvetnikov bi te zdravstvene značilnosti lahko vplivale na verodostojnost njegovega priznanja. Cole je med dvournim zaslišanjem sprva zanikal krivdo, po pritisku agentov FBI in daljšem premoru pa je dejanja priznal. Obramba trdi, da so preiskovalne metode FBI v primeru osebe z motnjami v razvoju sporne in bi lahko vodile do krivega priznanja, kar bo ključna točka v nadaljnjem pravnem postopku.

Po svetu so se nadaljevali protesti in proslave po zajetju Nicolása Madura. V Houstonu so potekale proslave in protesti, v Torontu pa so se venezuelski begunci spopadli s protestniki, ki so nasprotovali ameriškemu posredovanju. V New Yorku je prišlo do spopadov med Venezuelci in podporniki Madura. Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. Finančni trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Papež Leo XIV. je med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli, ki sledi vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike in odstavitvi predsednika Nicolasa Madura. Sveti oče je poudaril, da mora Venezuela ostati neodvisna država, ter pozval k spoštovanju pravne države, ustave ter človekovih in državljanskih pravic vseh prebivalcev. Po njegovih besedah mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, da bi država presegla nasilje in stopila na pot pravičnosti in miru. Poziv poglavarja Rimskokatoliške cerkve prihaja le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad z nafto bogato Venezuelo. Odločitev je sledila operaciji zajetja Madura, ki se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer pričakuje obtožnico zaradi trgovine z mamili. Papež je vernike na Trgu svetega Petra opozoril, da je nujno hitro ukrepanje za stabilizacijo razmer, s posebnim poudarkom na pomoči najrevnejšim slojem prebivalstva, ki jih huda gospodarska kriza najbolj prizadene.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je povzročilo mednarodno ogorčenje z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na načrtovan izgon 100 milijonov ljudi iz Združenih držav Amerike. Ministrstvo je ob ilustraciji idilične plaže zapisalo, da bi bila država brez prisotnosti ljudi iz tretjega sveta bolj mirna. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika močno spominja na kampanje etničnega čiščenja in belega nacionalizma, saj bi številka 100 milijonov nujno vključevala tudi naturalizirane državljane in njihove potomce. Administracija predsednika Donalda Trumpa naj bi z uporabo izrazov, kot je 'remigracija', zavestno povzemala besednjak evropskih skrajno desničarskih gibanj. Poleg spornih sporočil so se pojavili tudi očitki o kršenju avtorskih pravic, saj naj bi ministrstvo podobo brez dovoljenja odtujilo japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju. Hkrati so v javnost prišle informacije o tajni vojaški operaciji v Venezueli, o kateri sta bila osrednja ameriška medija obveščena vnaprej, a sta objavo zadržala zaradi varnosti enot. Dogodki stopnjujejo napetosti v ameriški družbi, ki se že dlje časa spopada z radikalnimi spremembami v vodenju države in militarizacijo javnega prostora, kar se odraža tudi v preteklih odločitvah o namestitvi nacionalne garde v prestolnici.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je odzval na proteste in pozval k pogovorom, hkrati pa poudaril, da je treba protestnike 'postaviti na svoje mesto'. Medtem so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Trumpa ponovno zagrozile z intervencijo, če bo Teheran ubil mirne protestnike. Poročila tudi kažejo na porast aretacij protestnikov.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naslovil ostro opozorilo iranskim oblastem in napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na vojaško posredovanje. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ZDA pripravljene na pomoč mirnim protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej nasilno zatiral. Pri tem je uporabil izraz, da je ameriška vojska pripravljena na takojšen odziv, kar je sprožilo močne odzive tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen življenjskih potrebščin in padca vrednosti domače valute, so v zadnjih dneh postali nasilni, pri čemer poročajo o več smrtnih žrtvah med demonstranti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu na ameriške grožnje dejal, da se islamska republika ne bo vdala pritisku, hkrati pa je Teheran uradno zahteval ukrepanje Združenih narodov zaradi Trumpovih izjav. Napetosti med državama se stopnjujejo v luči preteklih vojaških spopadov, vključno z lanskoletnim bombardiranjem iranskih jedrskih objektov s strani ZDA. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove napovedi naletele na kritike nekaterih republikancev. Kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta opozorila na nujnost reševanja notranjih težav in poudarila, da bi za kakršne koli vojaške napade na Iran potrebovali odobritev kongresa. Kritičen je bil tudi nekdanji svetovalec v Beli hiši Steve Bannon, ki je Trumpovo retoriko primerjal s politiko preteklih demokratskih administracij. Kljub notranjim razporom Trump vztraja pri svojem stališču, medtem ko razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskemu režimu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje. Trump je v seriji objav, poslanih v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč mirnim protestnikom, če jih bodo iranske oblasti še naprej nasilno zatirale. Povod za predsednikov odziv so bili poročili o naraščajočem številu žrtev med demonstranti, ki v več iranskih mestih že teden dni protestirajo proti gospodarski krizi, visoki inflaciji in propadu nacionalne valute rial. Po razpoložljivih podatkih naj bi bilo v spopadih z državnimi varnostnimi silami ubitih najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila val kritik tako v mednarodni skupnosti kot znotraj njegove lastne stranke. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta javno nasprotovala predsednikovim grožnjam in poudarila, da bi morale ZDA prednostno reševati notranje težave ter da predsednik nima pooblastil za napad brez odobritve kongresa. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo držo celo primerjal z zunanjo politiko Hillary Clinton, ki jo je Trump v preteklosti kritiziral. Iran je zaradi groženj že uradno protestiral pri Združenih narodih in zahteval ukrepanje proti »neodgovornim grožnjam« ameriškega predsednika, medtem ko Rusija poziva k zadržanosti v izogib nadaljnji destabilizaciji regije.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli konec decembra 2025 zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je do sobote umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest po vsej državi, so se iz gospodarskega upora v teheranskem Velikem bazarju preobrazile v širše politično gibanje. Študenti in drugi protestniki v večjih središčih, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, sedaj odkrito pozivajo k padcu režima in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je spričo stopnjevanja nasilja izdal ostro opozorilo teheranskim oblastem, naj se vzdržijo uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom, in nakazal pripravljenost na odločen odziv Združenih držav Amerike. Teheran je te navedbe zavrnil in Washington obtožil vmešavanja v notranje zadeve ter spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce pozval h množičnemu zavzetju ulic v prestolnici, da bi presegli represijo režima, ki se spopada z najhujšo krizo po letu 2022.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi noči na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo Iranu, v katerem je zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo tamkajšnji režim nadaljeval nasilno zatiranje protivladnih protestov. Njegova izjava, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), je sprožila nove skrbi glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Hkrati se predsednik spopada z močnimi pritiski v domovini, saj žrtve Jeffreyja Epsteina, med njimi Danielle Bensky, opozarjajo na nesprejemljive zamude pri razkritju tajnih dokumentov. Čeprav zakonski rok za objavo vseh podatkov poteče 19. decembra, žrtve trdijo, da je proces kaotičen in poln pomanjkljivih redakcij. Obenem poročila razkrivajo ambiciozne načrte za Trumpovo drugo leto mandata, ki temeljijo na konservativnem programu Project 2025. V letu 2026 namerava administracija izvesti korenite spremembe v zvezni vladi, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Program predvideva tudi strožje pogoje za šolstvo in omejevanje dostopa do splava, kar nakazuje na nadaljnjo polarizacijo ameriške družbe v prihodnjem letu. Trumpova retorika in zakonodajni načrti so v neposredni povezavi z njegovim upadajočim ugledom v javnomnenjskih raziskavah ob koncu leta 2025.

Neodvisna mednarodna misija Sveta Združenih narodov za človekove pravice je v soboto sporočila, da mora venezuelski predsednik Nicolás Maduro osebno odgovarjati za zločine proti človečnosti, ki so bili storjeni pod njegovim režimom. Preiskovalci so poudarili, da dolgotrajne kršitve človekovih pravic in sistematično zatiranje opozicije ne opravičujejo morebitnega tujega vojaškega posredovanja, vendar hkrati zahtevajo pravno procesiranje odgovornih na najvišjih ravneh oblasti. Maduro je medtem prispel v vojaško oporišče v bližini New Yorka, kjer se bo po navedbah tujih medijev soočil z obtožnico, ki ga bremeni trgovine z drogami in terorizma. Združeni narodi so opozorili, da kršitve mednarodnega prava s strani drugih držav ne smejo preprečiti pregona za huda kazniva dejanja, ki jih je zagrešila venezuelska vlada. To sporočilo sledi predhodnim ugotovitvam o vpletenosti venezuelske nacionalne garde v nasilno zatiranje protestov.